ČAS KORONE

Na slovenskem je bil velikonočni ponedeljek dan plesnih zabav in splošnega veselja. Fantje in dekleta so za to priložnost lahko oblekli najlepšo obleko, ki so jo premogli. Na ta dan so hodili na obiske po pirhe, mladi pa v gostilne in v kmečko hišo na ples.

In ker ne moremo na ples, niti na obisk, smo nabirali pirhe virtualno.

Danes (18.4.2020) je naš nesojeni dan D. Danes bi se moral zgoditi naš 20. celovečerec, z gostom Ivanom Hudnikom. Ampak se bo zgodil. Enkrat. In takrat bo še boljši. Namesto prireditve lahko poslušate našo “paradno” pesem koncerta, ki s svojim besedilom ljudi bodri in jim daje upanje na boljši jutri. Še posebej v današnjih časih. 

Člani skupine smo preprosti ljudje iz prečudovitega Polhovega Gradca. V znak podpore naše 20. letnice, smo vzeli v roke nekaj folklornega in domišljijo…

Glede na sliko, smo člani naše skupine vsi v rizični skupini Ampak ne, mi se ne damo. Še ne………

Dragi moji.
Velikokrat mi rečete, joj… sem mogel vstati iz kavča in iti na folkloro….. No, zdaj vam ni treba! Oziroma ne smete!! Dokler traja korona. Zato pa, zasedite kavč, ne hodite nikamor, imejte se radi in predvsem ostanite zdravi!!! Ker vas imam rada. AnitaNo, in smo se videli. Vsak s svojega kavča.
Izvedeli smo mnogo koristnih informacij, predvsem pa smo se NASMEJALI za cel teden, do naslednjega druženja.

– Ciril je imel nesrečo s kolesom
– Zibelnika sta dobila še enega vnuka
– Olga je preživljala težke čase v ambulanti
– Mojca je praznovala rojstni dan
– Marko je zaseden z vajami z novim ansamblom
– Pečaverja sta rada v temi (je bolj romantično)
– Anita se je pobarvala na modro
– Francl je pokazal svoj ribji ulov
– Kuclarjem se ni uspelo povezati
– Jane je imel nujni telefon med video klicem
– Božnarja uživata s svojimi čebelami
– Hribernika sta že pripravljena na spanje v pižami
– Pogačarja uživata v sprehodih s kužkom
– ob naslednjem srečanju si vsi pripravimo pivo
– imeli smo folklorno-zabavni kviz
– smo bili ponosni na naš prvi virtualni nastop
– dogovorili smo se kako posneti folklornico
– vaje začnemo septembra (če bo situacija ok)
– letošnje praznovanje 20. letnice prestavimo na drugo leto
– vsi pregledajo zavihek 20. let in podajo pripombe
– glede praznovanj s pohanimi piškami pa še ni prišlo do končnega dogovora

Kulturno umetniško društvo Serafin že od ustanovitve leta 1998 organizira Mozartove družinske dneve – Festival ljubiteljev klasične glasbe v Polhograjski graščini. Naša skupina redno sodeluje na njihovih prireditvah. In danes, 26.aprila 2020, so nas ponovno povabili k sodelovanju. Glede na trenutno situacijo, smo se odzvali še z večjim veseljem. Vabimo vas, da se današnje prireditve udeležite kar od doma. Kliknite na spodnjo povezavo in si za 45 minut popestrite nedeljsko popoldne.

Z Židano marelo sodelujemo že preceeej let in sicer pri izvedbi slovenskih večerov za turiste. Leto za leto je (bilo) bolj uspešno. Vedno smo se spomnili kaj novega, vsak nastop je bil doživetje zase. Vsako srečanje je bilo drugačno. Drugi ljudje, druga država, drugačna energija. Skupno vsem nastopom pa je: dobra volja in prijeten večer. 

Le kdo ne mara pustovanja, slovenskega ljudskega običaja, ki preganja zimo in kliče pomlad? Pustni teden ne predstavlja le časa, ko se našemimo, temveč ima za slovenski narod bistveno večji pomen. Pust je masten okoli ust! Tudi običaj pripravljanja krofov smo ohranili vse do danes, čeprav so danes tudi krofi obilnejši in napolnjeni z okusno marmelado. Eden izmed rekov, ki jih povezujemo s pustovanjem, pravi: »Za pusta morajo biti siti ljudje, živina in duhovi«. Ljudje so v starih časih verjeli, da bogato obložena jedilna miza kar kliče po rodovitni zemlji in bogatem pridelku. Tudi, če je bila pri hiši revščina, je veljalo, da se morajo ljudje v pustnem tednu dobro najesti. Pustu namreč sledi 40-dnevni post.

Ni povsem jasno, od kod izvirajo krofi. Medtem ko mnogi menijo, da so jih poznali že v antiki, so drugi prepričani, da krofi izvirajo z Dunaja. Slovenci smo njihovo ime zagotovo izpeljali iz nemške besede »Krapfen«. Menda o nastanku krofov obstaja tudi legenda, ki pravi, da je nesrečno zaljubljena kuharica testo za kruh namesto v pečico vrgla v vročo mast in tako so nastali krofi. Tudi v povezavi s krofi obstaja rek, na katerega smo danes že pozabili, pravi pa tako: »Če se za pusta ne bomo najedli krofov, se poleti ne bo sušilo seno!« In tako še danes velja, da je potrebno na pustni torek jesti obilno. Če smo še pred nekaj leti pripravljali prekajene krače, svinjske glave, svinjske juhe in krompirjeve solate, so se do danes ohranili zgolj krofi ali flancati, na tradicionalno kosilo pa kar nekako pozabimo.
(Sara Savec, Slovenski ljudski običaji: Pustovanje, revija Slovenec, 25.2.2021)No, mi pa nismo pozabili. Folkloristke so napekle krofov, flancatov in buhteljnov za celo vas. In potem…………. smo po stari navadi……… KROFE POJEDLI, REBRA PA OBRALI

Na slovenskem je bil velikonočni ponedeljek do druge svetovne vojne dan plesnih zabav in splošnega veselja. Običaj bi sicer radi ohranili, ampak nam trenutne razmere prepovedujejo. Družiti se ne moremo, plešemo pa lahko!!!! Vsak pri sebi doma.

Zdaj že lahko rečemo, da smo se včasih za 1. maj veliko družili. In lahko tudi rečemo, da smo ga letos preživeli glede na vsakdanje omejitve, vsak zase…