NAŠ KRAJ
POLHOV GRADEC
Polhov Gradec je manjši kraj v osrčju Polhograjskega hribovja in zgornje Gradaške doline. Je eden najlepših in najzanimivejših krajev v srcu slovenskega ozemlja, 18 km zahodno od Ljubljane.
Navdušuje z neokrnjeno naravo, ter bogato naravno in kulturno dediščino. V Polhovem Gradcu zasledimo več umetnostnih zvrsti: srednjeveške freske, poznogotsko kiparstvo in grajsko arhitekturo. Mnogi od teh spomenikov presegajo lokalni pomen.
Eden od čarov te slikovite vasice je gotovo Polhograjska graščina, ki skupaj z enotami grad, Neptunov vodnjak in park predstavlja osrednjo znamenitost kraja.
V graščini si lahko ogledamo Muzej Pošte in telekomunikacij, ki je enota Tehničnega muzeja Slovenije in tudi krajevni muzej, ki hrani narodopisno dediščino, predmete iz življenja in dela ljudi na širšem območju Polhovega Gradca od prazgodovine do danes. Tu lahko izvemo nekaj o cvetlici blagajani, ki je bila, skupaj s planiko, prva zaščitena roža na Kranjskem, ter o grofu Blagaju, po katerem je roža dobila ime.
Grof Blagaj je bil zelo priljubljen prebivalec polhograjske graščine, na kar kaže tudi zelo pogosta uporaba njegovega imena.
Med drugim tudi naša folklorna skupina nosi njegovo ime. V graščini si lahko v poročni sobi ogledate tudi Polhograjsko nošo iz blagajevih časov, ki smo jo člani FS Grof Blagaj dali izdelati po risbi slikarja Goldensteina.
POLHKOV DOŽIVLJAJSKI PARK
V našem kraju se lahko sprehodite skozi Polhkov doživljajski park.
GROF RICHARD URSINI BLAGAJ
Grof Rihard Ursini Blagaj je bil slovenski botanik in mecen umetnosti. Rodil se je 17.avgusta 1786, umrl pa 14.marca 1858. Bil je iz plemiške družine Ursini- Blagay. Poročil se je s hčerko polhograjskega grofa , z baronico Antonijo Polhograjsko 1808. Polhograjsko graščino je upravljal celih 50 let in s tem močno spremenil življenje v teh krajih. Izvolili so ga za prvega polhograjskega župana, ki je kot eden prvih županov ljubljanskega okraja posloval v slovenščini. Bil je drugačen od tedanjih gospodov, saj je krajanom pomagal na vsakem koraku. O tem priča tudi to, da je odprl cesto skozi grajsko dvorišče, ko je glavno cesto odnesla velika voda. Bil je mecen umetnosti. V Polhograjski graščini je prirejal številna kulturna zborovanja slovenskih prosvetljencev.
Grof Blagaj je pospeševal obrt in kmetijstvo – želel je, da bi ljudje živeli bolje. Znano je, da je zasadil murve in skušal gojiti sviloprejke. A to se v naših krajih žal ni obneslo. Zato je posadil vrtnice in poklical bolgarske strokovnjake, da so delali rožno olje. Kotliček je še vedno del naše muzejske zbirke. Poleg vsega, pa se je ukvarjal tudi z botaniko. Za slovenskega naravoslovca Henrika Freyerja je zbiral slovenske rastlinske vrste, le ta pa je po njem poimenoval novo odkrito vrsto domačega volčina Blagajev volčin (Daphne Blagayana), ki ga je odkril leta 1837 v okolici Polhovega Gradca. In ko je umrl, je bil spet nekaj posebnega. K pogrebu so ga nesli polhograjski kmetje v dolgih, doma narejenih in izvezenih kožuhih. O tem so poročale celo Ljubljanske novice.
BLAGAJEV VOLČIN
Leta 1837 je eden od kmetov iz Polhovega Gradca graščaku Rihardu Ursiniju Blagaju prinesel cvetočo vejico neznanega volčina. Blagaj jo je poslal Henriku Freyerju, kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani, ki jo je opisal in imenoval po najditelju – Blagajev volčin (Daphne blagayana).
V tedanji Evropi je nova vrsta pomenila pravo botanično senzacijo in že naslednje leto (1838), jo je prišel pogledat celo saški kralj Friderik Avgust II. V spomin na kraljevski obisk, je grof Blagaj postavil več kot štiri metre visok spomenik. Spomenik je edinstven pri nas in je pomemben del naše kulturne dediščine. Prof. dr. Tone Wraber ga je opisal kot »star spomenik stari botanični kulturi na Slovenskem«. Zaradi visokega obiska, pa je blagajana dobila tudi ljudsko ime »kraljeva roža«.
Blagajev volčin ali blagajka (znanstveno ime Daphne blagayana) je nizek grmiček, ki zraste do višine 30 cm in ima dišeče rumene cvetove. Cveti aprila in maja, v Sloveniji pa je razširjen na polhograjski Gori, polhograjski Grmadi, Zaplani, Kopitniku in morda še kje. Poleg Slovenije je Blagajev volčin mogoče najti tudi v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Albaniji, Makedoniji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji na Hrvaškem ter v severozahodni Italiji. Raste na apnencu in dolomitu.
Blagajev volčin so zaradi ogroženosti zavarovali že leta 1898, skupaj s planiko.