POLHOGRAJSKA NOŠA
POLHOGRAJSKA NOŠA
Projekt rekonstrukcije oz. interpretacije oblačenja Polhograjčanov na podlagi upodobitve avstrijskega slikarja Franza Kurza zum Thurna und Goldensteina (1807–1878), ki je leta 1838 naslikal moškega in žensko iz okolice Polhovega Gradca, slika pa je bila skupaj z opisom leta 1844 objavljena v ljubljanskem nemškem časopisu Carniola, se je začel spomladi leta 2015. Začetni pogovori o možnostih izdelave oblačil, obutve in drugega, kar je potrebno, če želimo kolikor je le mogoče dostojno predstaviti likovni zgodovinski vir, so kazali, da obstaja resnična želja po izdelavi kostuma, ki bo – kolikor najbolje je v danih razmerah mogoče – sledil omenjenemu viru in spoznanjem o oblačenju ljudi na tem območju v prvi polovici in sredini 19. stoletja.
Janko Dolinar, ki je vodil projekt, je z vztrajnim delom in iskanjem primernih oseb, ki se bodo lotile izdelave posameznih oblačil, vključujoč obuvala, poskrbel, da so bila oblačila za moškega in žensko izdelana na način, po katerem bi se bilo vredno zgledovati. Obuvala je izdelal Primož Štajnar iz Škofljice, polhovko je sešil Branko Grebec iz Žlebiča pri Ribnici, vsa druga oblačila pa Andreja Stržinar iz Ovsiš pri Podnartu. Peča je trenutno še v izdelavi, začasno pa uporabljamo originalno, izredno lepo ohranjeno pečo iz Polhovega Gradca, ki si jo izposodimo v krajevnem muzeju Polhov Gradec. Peča je Slavcova (Franc Osredkar, Polhov Gradec 58) iz prve polovice 19. stoletja in je svojevrsten primer povezave noše s preteklostjo. Goldensteinova upodobitev noše iz Polhovega GradcaPar predstavlja enega od pražnjih načinov oblačenja kmečkega prebivalstva ob hladnejših dneh v okolici Polhovega Gradca, Dobrove in Vrhnike.
Moški na upodobitvi, ki je bila stvar interpretacije, je obut v visoke škornje, oblečen v podkolenske hlače, izdelane iz črnega gamsjega usnja, v belo srajco, čez katero nosi rdeč suknen telovnik, okrašen z zlato vrvico in gosto našitimi kovinskimi kroglastimi gumb, čez telovnik ima oblečen suknjič iz temnomodrega sukna, okrašen s kositrnimi gumbi, čezenj pa nosi plašč (plajš) iz suknja, kakršne so izdelovali na Gorenjskem. Vrat mu krasi svilena (židana) ruta, na glavi pa ima okroglo krzneno čepico, sešito iz kož polhov, ki so jih lovili in v krzno predelovali zlasti na Notranjskem.
Ženska na upodobitvi Goldensteina nosi krilo, ki je prišito na modrc in nad spodnjim robom okrašeno s svilenim trakom, izdelano iz mezlana – tkanine iz lanu in volne. Predpasnik je izdelan iz glajenega lanenega platna. Pod modrcem nosi rokavce, pred mrazom pa jo varuje kožuh, krojen iz belih ovčjih kož. Obuta je v škornje, na glavi pa ima zavezano pečo.
Dr. Bojan Knific
Janko Dolinar, ki je vodil projekt, je z vztrajnim delom in iskanjem primernih oseb, ki se bodo lotile izdelave posameznih oblačil, vključujoč obuvala, poskrbel, da so bila oblačila za moškega in žensko izdelana na način, po katerem bi se bilo vredno zgledovati. Obuvala je izdelal Primož Štajnar iz Škofljice, polhovko je sešil Branko Grebec iz Žlebiča pri Ribnici, vsa druga oblačila pa Andreja Stržinar iz Ovsiš pri Podnartu. Peča je trenutno še v izdelavi, začasno pa uporabljamo originalno, izredno lepo ohranjeno pečo iz Polhovega Gradca, ki si jo izposodimo v krajevnem muzeju Polhov Gradec. Peča je Slavcova (Franc Osredkar, Polhov Gradec 58) iz prve polovice 19. stoletja in je svojevrsten primer povezave noše s preteklostjo. Goldensteinova upodobitev noše iz Polhovega GradcaPar predstavlja enega od pražnjih načinov oblačenja kmečkega prebivalstva ob hladnejših dneh v okolici Polhovega Gradca, Dobrove in Vrhnike.
Moški na upodobitvi, ki je bila stvar interpretacije, je obut v visoke škornje, oblečen v podkolenske hlače, izdelane iz črnega gamsjega usnja, v belo srajco, čez katero nosi rdeč suknen telovnik, okrašen z zlato vrvico in gosto našitimi kovinskimi kroglastimi gumb, čez telovnik ima oblečen suknjič iz temnomodrega sukna, okrašen s kositrnimi gumbi, čezenj pa nosi plašč (plajš) iz suknja, kakršne so izdelovali na Gorenjskem. Vrat mu krasi svilena (židana) ruta, na glavi pa ima okroglo krzneno čepico, sešito iz kož polhov, ki so jih lovili in v krzno predelovali zlasti na Notranjskem.
Ženska na upodobitvi Goldensteina nosi krilo, ki je prišito na modrc in nad spodnjim robom okrašeno s svilenim trakom, izdelano iz mezlana – tkanine iz lanu in volne. Predpasnik je izdelan iz glajenega lanenega platna. Pod modrcem nosi rokavce, pred mrazom pa jo varuje kožuh, krojen iz belih ovčjih kož. Obuta je v škornje, na glavi pa ima zavezano pečo.
Dr. Bojan Knific
Prenos datoteke
2016-11-03-polhograjska-noa-slovenske-novice2_1718203749.pdf
Polhograjska noša - Slovenske novice
Prenos datoteke
2016-11-03-polhograjska-noa-slovenske-novice2.pdf
Polhograjska noša - Slovenske novice